Relativizem kulturni je stališče, ki se je uveljavilo v antropologiji in ki dojema različne kulture brez etnocentrizma. Z drugimi besedami, opazovalec, ki je prežet s tem stališčem, se poskuša izogniti presojanju drugih ljudi na podlagi lastnega pogleda na svet in izkušenj.

Kot je mogoče pričakovati, je za pravilno opredelitev pojma kulturnega relativizma koristno razumeti pojme, kot so relativizem, kultura in drugi.

V Stanfordski enciklopediji filozofije je relativizem v grobem opredeljen kot stališče, da so resnica in neresnica, prav in narobe, standardi sklepanja in postopki utemeljevanja produkt različnih praks in pogojev vrednotenja, katerih avtoriteta je vsebovana v kontekstu izvora.

Kultura, samostalnik, iz katerega izhaja pridevnik kulturni, je opredeljena kot "skupek prepričanj, vrednot, oblik družbene organizacije in materialnih proizvodov družbene, verske ali rasne skupine.

Kulturni relativizem je torej razumevanje, da je kultura avtoriteta zase in da različne družbe predstavljajo različne običaje, prepričanja in vrednote, ki lahko zunanje opazovalce presenetijo ali celo šokirajo.

Cilj kulturnega relativizma je omogočiti znanstveno raziskovanje idej, prepričanj in običajev prebivalstva, tudi v primeru kulturnih elementov, ki raziskovalcu povzročajo nenavadnost. zato predpostavlja, da se opazovalec v največji možni meri znebi predsodkov in pogojenosti svoje kulture.

Primer uporabe kulturnega relativizma lahko vidimo v študiji domorodnih skupnosti, ki predstavljajo običaje in prepričanja, drugačne od tistih, ki so običajni v družbah, iz katerih prihajajo raziskovalci. Ali pa priznanje zahodnega raziskovalca, da v nekaterih azijskih državah pse uporabljajo kot hrano, kar je zunaj navad večine zahodnjakov.

Koncept kulturnega relativizma je lahko koristen ne le pri zbiranju in analiziranju podatkov iz družb, ki niso družbe opazovalca, temveč lahko družbi tudi omogoči, da razvije bolj razumevajoč in vključujoč pristop do posameznikov ali skupin v njej, ki se obnašajo drugače, kot se pričakuje ali kot velja za splošno sprejemljivo.

Čeprav Franz Boas, ameriški antropolog nemškega rodu, ni nikoli uporabil izraza "kulturni relativizem", ki je postal priljubljen šele po njegovi smrti, lahko to, kar danes razumemo kot kulturni relativizem, štejemo za sintezo njegovih idej, ki so jih popularizirali njegovi učenci.

Razmerje med antropologijo in kulturnim relativizmom je enako razmerju med znanostjo in epistemološkim stališčem (tj. glede znanja in načinov njegovega pridobivanja).

Etnocentrizem in kulturni relativizem

Da bi bolje razumeli, kaj je kulturni relativizem, se je treba poglobiti v odnos med njim in etnocentrizmom.

Medtem ko je sociologija od konca 19. stoletja preučevala posledice vzpona in razvoja industrijskega kapitalizma v industrializiranih družbah, je antropologija preučevala ljudstva iz družb daleč od velikih zahodnih urbanih središč, ljudstva z običaji, ki se precej razlikujejo od običajev v kapitalističnih industrializiranih družbah.

Družbe so se delile na superiorne in inferiorne, slednje so bile urejene in so veljale za toliko naprednejše, kolikor bolj so bile podobne "superiornim" zahodnim družbam. Kulturni relativizem se je pojavil kot odziv na etnocentrizem, ki je prevladoval v antropologiji.

Etnocentrični pogled je pogled opazovalca, ki postavlja svojo družbo kot merilo za presojo vseh drugih.

Kulturni relativizem pa se izogiba uporabi izrazov, kot sta "superioren" ali "inferioren", in poskuša razumeti vsako civilizacijo na podlagi njenih lastnih izkušenj ter razumeti, kako se njene navade, prepričanja in ideje skladajo z izkušnjami njenih članov in vlogo, ki jo imajo v tej družbi.

S kulturnim relativizmom se srečata antropologija in kulturna raznolikost, pri čemer lahko slednja razume, kako se kaže v različnih družbah in med njimi.

Nekateri avtorji uporabljajo izraz družbeni relativizem za relativizacijo moralnih vrednot, estetskih vrednot ali prepričanj med različnimi družbami ali med različnimi skupinami, ki pripadajo isti družbi.