Marksizem je metodologija socialno-ekonomske študije ki kot glavno točko postavlja razredni odnosi in družbeni konflikti in ki uporablja materialistični pristop razvoja Zgodovina Gre za metodologijo, ki temelji na ekonomskih in družbenopolitičnih raziskavah ter se uporablja za analizo in kritiko razvoja kapitalističnega sistema in vloge razredni boj v sistemski gospodarski preobrazbi.

Na glavne teoretike marksizma so vplivali nemški filozofi Friedrich Engels e Karl Marx drugi, ki je napisal delo Glavno mesto Marksizem je odlična referenca o marksistični teoriji. tok misli ki vključuje tako ekonomsko kot sociološko teorijo in je del filozofska metoda s svojo revolucionarno vizijo družbenih sprememb.

Kaj je marksizem?

Izhodišče tega razvoja naj bi bile gospodarske dejavnosti, ki so potrebne za zadovoljevanje materialnih potreb vseh ljudi. Modele proizvodnje in gospodarske organizacije razumemo kot izvor ali vpliv na druge družbene pojave, kot so družbeni odnosi, sistemiZato gospodarski sistem in družbene odnose imenujemo infrastruktura oziroma nadgradnja.

Iz marksistične analize izhaja, da konflikti med družbenimi razredi v kapitalističnem sistemu nastajajo zaradi zaostrovanja nasprotij med visoko produktivno zmogljivostjo mehanizacije in socializacije proletarskega razreda ter zaradi zasebne lastnine in presežka proizvodnje, ki ga buržoazija, majhen del prebivalstva, ki deluje kotDelujočemu proletarcu je očitno brezno, ki ga povzročajo dobički buržoazije, ki ustvarjajo vznemirljiv konflikt med razredi, ki se lahko konča le s socialno revolucijo.

Marksizem si predstavlja, da bo socialna revolucija dolgoročno dosegla vrhunec v socialističnem sistemu - kjer je lastništvo nad proizvodnimi sredstvi zadružno, distribucija in proizvodnja pa sta enakopravni za vse člane družbe. Marx to misel še dopolnjuje z idejo, da bo z razvojem tehnologije in posledično proizvodnih sil socializemSčasoma bi se spremenila v komunistično fazo družbenega razvoja, družbo brez države in razredne delitve. komunizem Na ta način bi bila lastnina skupna in geslo "vsakemu po njegovih zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah" bi bilo možno.

Marksistična misel o historičnem materializmu je bila široko sprejeta na akademskem področju pri predmetih predvsem humanističnih ved, kot so antropologija, politologija, ekonomija, medijske študije in filozofija. Razumevanje, da se človeške družbe razvijajo na podlagi razdeljevanja virov med svoje člane, pomeni tudi razumevanje kulturnega, političnega strukturiranja,moralo in običaje, ki veljajo v družbi.

Dober primer te teorije lahko opazujemo v francoskem revolucionarnem procesu v obdobju razsvetljenstva. Med tem novim družbenim strukturiranjem, do katerega je prišlo, je razvoj gospodarstva, oblikovanega v kapitalizmu, naložil oblikovanje novega političnega režima, pa tudi novih zakonov in običajev, ki so začeli biti del prilagajanja tej realnosti. Fevdalni običaji so na primer postali zastareliin je izumrl.

Marksistična misel, ki sta jo zasnovala ta dva filozofa, v bistvu ugotavlja, da je zgodovina vseh družb odvisna od razrednega boja, kar je pojav, ki ga je mogoče opazovati skozi celotno obdobje človeške zgodovine.

Katere so značilnosti marksizma?

Po Leninovem mnenju v delu "Trije viri in trije sestavni deli marksizma" so glavne osnove marksizma nemška filozofija, od filozofskega materializma prek dialektike; angleška politična ekonomija, od razvoja teorije vrednosti in dela, iz katere izhaja pojem presežne vrednosti; in francoski socializem, od analize idej inizkušnje francoskih utopičnih socialistov.

Leta 1848 sta filozofa Karl Marx in Friedrich Engels objavila Komunistični manifest, v katerem sta analizirala resničnost, v kateri sta živela, in prišla do ugotovitev o proizvodnji, izkoriščanju proletariata, lastnini in delu. Marx in Engels sta predlagala konec kapitalističnega modela in začetek socialističnega modela, v katerem bi množice prevzele proizvodna sredstva,posledično gospodarsko in politično moč.

Iz Komunističnega manifesta lahko razberemo nekatere značilnosti marksizma, med katerimi so historični materializem, koncept presežne vrednosti, razredni boj in socialistična revolucija, ki naj bi dosegla vrhunec v komunizmu.

Zgodovinski materializem predvideva, da materialni, tj. ekonomski pogoji določajo zgodovinske dogodke in značilnosti družbe. koncept presežne vrednosti pa pojasnjuje izkoriščanje delavca s strani lastnika proizvodnih sredstev, tj. buržoazije. razlika med bogastvom, razdeljenim delavcu in podjetnikom, je koncept dobička, ki ustvarja akumulacijoRazredni boj bi bil trenje, ki bi nastalo zaradi presežne vrednosti med tistimi, ki so izkoriščani, in tistimi, ki izkoriščajo - in ta boj bi sprožil socialno revolucijo, ki bi uničila kapitalizem in naredila prostor za komunizem. Tako bi se z revolucijo odpravile ekonomske in socialne neenakosti.

Kaj je kulturni marksizem?

Kulturni marksizem je izraz, ki ga uporabljajo predvsem desničarji, da bi izničili tisto, kar nasprotuje njihovemu cilju, in tako zmanjšali pomen levice. gre za strategijo diskurza, ki prakse, ki niso konservativne, posplošuje, kot da so produkt radikalne levičarske ideologije.

Glej tudi pomen Desno e Leva stran .

Skrajna desnica uporablja izraz kulturni marksizem, da bi zajela raznolikost misli, ki ne ustreza desničarskemu modelu, kot so ateizem, spolna osvoboditev, pravice skupnosti LGBT, feminizem liberalizem socializem. anarhizem in druge večkulturne identitete, ki iščejo prostor v zahodnem svetu, v katerem prevladuje severnoameriška krščanska kultura.

Med drugo svetovno vojno so se teoretiki in filozofi, kot so Adorno, Horkheimer, Marcuse in Walter Benjamin, judovski akademiki, ki so iz Nemčije emigrirali v New York, združili, da bi razumeli razloge, zakaj proletarski razred še ni uspel izvesti upora proti buržoaziji; ugotovili so, da je velika težava v povezavi religije in množične kulture, na katero so vplivaliTeoretizirali so, da sta ta dva dejavnika služila kot način širjenja kolektivne "lažne zavesti" med množicami, ki so ostale kulturno ločene od buržoazije, ne da bi bile sposobne vizualizirati odtujitev, ki so jo utrpele. Ti teoretiki so verjeli, da lahko zavest o revoluciji osvobodijo psiho z novimi kulturnimi oblikami. nasprotovanjeBuržoaziji ta ideja seveda ni všeč, zato za tovrstno razmišljanje uporablja pojem kulturnega marksizma.

Marksizem v filozofiji

Na področju filozofije sta na marksistično misel močno vplivala Hegel in Feuerbachovo materialistično pojmovanje. tisto, kar je Marxo razumel in uporabil v svojem razmišljanju o Feuerbachu in Heglu, je bilo, kakšne možnosti lahko te filozofske misli ponudijo kot sintezo med kritično analizo in uresničitvijo filozofije, tj. resničnega, materialnega, razosebljanja človeka.

Kljub temu da je Marx pod vplivom Hegla, je ostro kritiziral njegov idealistični sistem. Za Hegla je filozofija narejena iz resničnosti, medtem ko mora po Marxu filozofija vplivati na resničnost. Iz zavedanja človeštva o potrebi po preživetju je mogoče razmišljati o zgodovini in poti, ki jo je filozofija prehodila do današnjih dni.

Marksizem-leninizem

Marksizem-leninizem lahko razumemo kot osvobodilno gibanje proletariata, ki gradi taktiko in teorijo komunistične družbe. marksizem-leninizem razkriva izvor družbenih neenakosti, zagovarja interese večine in si prizadeva začrtati pot proti izkoriščanju. zato ga lahko razumemo kot taktiko za doseganje emancipacije delavcev in ljudstevzatiranih za izgradnjo socialistično-komunističnega političnega sistema.

Deluje kot znanstvena teorija družbenega razvoja; ne omejuje se na diagnosticiranje realnosti, temveč na ugotavljanje protislovij, ki določajo in spodbujajo spremembe. V tem se razlikuje od utopičnega socializma, ki le opisuje pravično in egalitarno družbo, ne da bi predlagal sredstva za njeno doseganje.

Druga pomembna značilnost, ki jo pripisujejo marksizmu-leninizmu, je občutek poslanstva, ki ga ima proletariat v boju za strmoglavljenje kapitalizma ter izgradnjo socializma in komunizma. Marksizem-leninizem je tudi zgodovinsko nujnost ustanovitve stranke proletariata opredelil kot enega od najpomembnejših razlogov za zagotovitev revolucije.

Izraz je nastal konec dvajsetih let 20. stoletja, po Leninovi smrti, in je izražal nadaljevanje misli obeh teoretikov. V stalinističnem obdobju je bil sprejet kot ortodoksna misel in je označeval uradno doktrino Sovjetske zveze ter strank članic Komunistične internacionale. Po letu 1945 je bil sprejet tudi kot uradna doktrina drugih komunističnih držav indruge različice tega istega razmišljanja so nastale tudi po de-stalinizaciji.

Oglejte si tudi:

• Pomen besede komunizem
• Pomen besede Anarhija
• Pomen besede anarhizem
• Pomen besede liberalna država
• Pomen besede liberalizem
• Pomen besede neoliberalizem
• Pomen besed Desna in leva
• Pomen zgodovine