Ideologija je izraz, ki se pogosto uporablja za opredelitev skupina prepričanj, idej in filozofskih načel. , politične in družbene ki zajemajo mišljenje osebe, skupine, gibanja, celotne družbe ali celo obdobja.

Razvoj te besede je potekal skozi zgodovino in vključeval številne mislece.

Vsekakor pa lahko ideologija pomeni tudi ustvarjanje pomena in vrednot ter manipulacijo z idejami, lažnimi idejami, idejami in vrednotami vladajočega razreda ter celo način razumevanja sveta.

V smislu sklopa idej, načel in prepričanj ideologija zajema načrtovanje stališč za uresničevanje zastavljenih ciljev.

Obstaja veliko modelov ideologij z različnimi značilnostmi.

Klasična in neoliberalna liberalna ideologija

Liberalizem je bil od 17. stoletja eden glavnih in najpomembnejših gradnikov družbenih, političnih in gospodarskih sistemov na Zahodu.

To ideologijo je na podlagi zapiskov oblikoval filozof John Locke, vendar je postala bolj priljubljena v 18. stoletju, ko jo je začel zagovarjati filozof Adam Smith.

V fevdalni družbi, v kateri so obstajali fevdalci in podaniki, se je začel pojavljati nov družbeni razred: meščanski razred.

Takšni posamezniki so imeli v mislih številne zamisli o širitvi gospodarstva, ki so temeljile na svobodi kot središču razvoja gospodarstva in družbe.

Fevdalna družba je že sama videla potrebo po spremembah in opozarjala na nekatere zelo radikalne spremembe, predvsem zaradi izkoriščanja podrejenega dela.

Spremembe so se začele počasi, vendar so se zaradi kopičenja presežne proizvodnje v fevdih postopoma povečevale.

Buržoazija kot razred, specializiran za nakup in prodajo takšnih presežkov, si je v želji po povečanju dobička postopoma začela prisvajati bogastvo, ki se je pojavilo pred njo.

Bogastvo Cerkve, goljufiva odtujitev državnih posesti, kraja skupnostne lastnine in prisvajanje fevdalne lastnine, da bi jo spremenili v sodobno zasebno lastnino, so le nekateri od odnosov meščanov.

Najpomembnejše značilnosti klasične liberalne ideologije so:

• Popolna vera v pravice, svobodo in individualnost posameznika,
• zagovarjanje politike za zaščito družbenih vrednot,
• Prepričanje, da mora država manj nadzorovati posameznika,
• Svobodna konkurenca, svobodna trgovina in svobodna volja so stebri za svobodno in srečno družbo, ki je pot k napredku,
• Nasprotovanje ideologijam komunizma, fašizma, totalitarizma in nacizma, saj za liberalizem te ideologije vsebujejo ideje, ki uničujejo vsakršno individualistično držo in svobodo družbe,
• Zavračanje koncepta totalitarizma ali pretiranega državnega nadzora nad ljudmi.

Po globalizaciji se je namesto klasičnega liberalizma pojavil neoliberalizem, ki ga je zamenjal ameriški ekonomist Milton Friedman.

Neoliberalne ideje zagovarjajo večjo avtonomijo posameznikov in manjše poseganje države, zlasti na področjih, povezanih z gospodarskimi, socialnimi in političnimi vprašanji.

Z drugimi besedami, tako kot klasični liberalizem tudi neoliberalizem meni, da se mora država čim manj vmešavati na trg dela in v življenje državljanov na splošno.

Neoliberalizem zagovarja tudi privatizacijo in ekonomske koncepte kapitalistične doktrine.

Neoliberalna ideologija v svojih politikah ne daje prednosti prednostni obravnavi temeljnih pravic državljanov, kot so socialne in politične pravice.

Neoliberalizem, ki daje prednost zmanjševanju moči države in povečevanju moči gospodarstva, je v nasprotju z državnimi jamstvi za socialno blaginjo.

Glavne značilnosti neoliberalizma so:

• Večja politična in gospodarska avtonomija posameznikov,
• Manj državnega posredovanja pri urejanju gospodarstva,
• večje ugodnosti za vstop tujega kapitala v državo,
• zmanjšanje državne birokracije,
• Samoregulacija gospodarskega trga,
• Osnova gospodarstva so zasebna podjetja,
• zagovarjanje privatizacije podjetij v državni lasti,
• Zavzema se za znižanje davkov,
• Podpira gospodarska načela kapitalizma.

Poleg tega neoliberalizem nasprotuje ukrepom gospodarskega protekcionizma.

Fašistična ideologija

Fašizem je bil med letoma 1919 in 1945 doktrina, ki je bila prisotna na več mestih v Evropi in je imela številne privržence tudi na drugih celinah.

Na ime fašizem naj bi vplivala latinska beseda fasces (čeprav je pravilno poreklo fascio ), ki se nanaša na sekiro s snopom palic, ki se je v starem Rimu uporabljala kot simbol oblasti.

Njegova glavna značilnost je bila, da je bil imperialističen, protiburžoazen, nacionalističen, avtoritaren politični sistem, ki je popolnoma nasprotoval liberalizmu.

Po koncu prve svetovne vojne se je liberalni in demokratični sistem začel resno postavljati pod vprašaj, kar je omogočilo pojav levičarskih političnih predlogov, kot je socializem.

Fašizem je torej zagovarjal nadzor države nad manifestacijami posameznikovega in nacionalnega življenja, nespornost avtoritete voditelja, narod kot najvišjo dobrino, ki si zasluži vsako žrtev, ter zagovarjal nekatere kapitalistične ideje, kot sta zasebna lastnina ter svobodno podjetništvo malih in srednjih podjetij.

Za fašizem bi bila nacionalna rešitev vojaška organizacija, vojna, boj in ekspanzionizem.

Zavračali so idejo o odpravi lastnine, razrednega boja in popolne družbene enakosti.

To so glavne značilnosti fašizma:

• Militaristični nacionalistični ekstremizem,
• Odpor do demokracije z volitvami ter do kulturne in politične svobode,
• Vera v družbeno hierarhijo in prevlado elit,
• Želja po "skupnosti ljudi" ( Volksgemeinschaft ), kjer so interesi posameznika podrejeni "dobremu naroda".

Fašizem je obljubljal obnovo družb, ki jih je uničila vojna, z obljubo bogastva, ustvarjanja močnega naroda in brez političnih strank z antagonističnimi pogledi.

Komunistična ideologija

Komunizem je ideologija, ki je popolnoma nasprotna liberalni ideologiji.

Komunizem, ki temelji na marksizmu, meni, da je enakost med državljani pomembnejša od njihove lastne svobode.

Čeprav izvira iz antične Grčije, sta bila predhodnika ideologije Karl Marx in Friedrich Engels, ki sta komunizem utemeljila s svojimi idejami in teorijami, zapisanimi v znameniti knjigi "Komunistični manifest".

Najpomembnejše posebnosti komunizma so:

• Zagovarjanje izumrtja razrednega boja in zasebne lastnine,
• Zagovarjanje režima, ki zagotavlja enakost ter socialno, politično in ekonomsko pravičnost med posamezniki,
• Prepričanje o instrumentalizaciji države z izkoriščanjem v rokah bogatih ljudi. Komunizem si zato želi družbe brez države in brez razredov,
• Vera v gospodarski in politični sistem pod nadzorom proletariata,
• Nasprotuje kapitalizmu in njegovi "buržoazni demokraciji" kot sistemu,
• Nasprotuje svobodni trgovini in odprti konkurenci,
• obsoja politike kapitalističnih držav v mednarodnih odnosih.

Demokratična ideologija

Nastala je konec 19. stoletja po zaslugi proletarskega gibanja in velja za eno od vej socialistične ideologije.

V vsakem primeru se je ta ideologija začela kot poskus doziranja presežka kapitalizma s socialističnimi politikami.

Po drugi svetovni vojni se je izvajal predvsem na evropski celini.

Njegove glavne značilnosti so:

• Enake možnosti s socialnimi politikami, vendar brez ukinitve zasebne lastnine,
• Vera v državo kot posrednika v gospodarstvu, ki naj bi odpravil neenakosti, ki jih je povzročil prosti trg,
• Osredotočite se na socialno blaginjo brez socialističnega preobrata, kaj šele, da bi se odpovedali kapitalizmu,
• Cenjenje enakosti in svobode,
• Trdi, da bi morala država vsakemu posamezniku zagotoviti dostojanstveni standard, kot je varnost.

Ta ideologija in liberalizem sta dve glavni ideologiji na planetu, seveda v demokratičnih državah.

Primera držav, ki podpirata socialno demokracijo, sta Francija in Nemčija, medtem ko liberalizem zagovarjata Združene države Amerike in Združeno kraljestvo.

Kapitalistična ideologija

Kapitalistična ideologija se uvršča med ekonomske metode, kjer so zasebne institucije lastnice proizvodnih sredstev, ki so podjetništvo, kapitalska sredstva, naravni viri in delovna sila.

Lastniki kapitalskih sredstev, podjetništva in naravnih virov prek svojih družb izvajajo nadzor.

Kapitalizem, ki temelji na zasebni lastnini proizvodnih sredstev in je usmerjen v ustvarjanje dobička in kopičenje bogastva, je danes najbolj razširjen sistem na svetu.

Osnovne značilnosti kapitalizma so:

• Majhno poseganje države na trg dela,
• Delavski razred je plačan,
• Lastniki so tisti, ki so lastniki proizvodnih sredstev in imajo dobiček od svoje lastnine,
• Cenijo prosti trg, ki razdeljuje blago in storitve v skladu s ponudbo in povpraševanjem,
• Razdelitev na družbene razrede s prevladujočo zasebno lastnino.

Ena od najbolj negativnih točk kapitalizma je njegova socialna neenakost med delavci in kapitalisti, ki je posledica pogostega prizadevanja za kopičenje dobička in bogastva.

Konservativna ideologija

Konservativna ideologija, ki se je pojavila v 16. stoletju, je postala bolj znana po francoski revoluciji.

Konservativizem je tok politične misli, ki se zavzema za vrednotenje in ohranjanje družbenih institucij ter konceptov in moralnih načel, ki so se v družbi že uveljavili.

Konservativno mišljenje temelji na vrednotah, povezanih s tradicionalno družino, že opredeljenimi moralnimi načeli, religijo in ohranjanjem določenega družbenega reda.

Na ideje konservativizma pogosto vplivajo krščanska načela.

To so značilnosti konservativizma:

• cenijo gospodarsko in politično svobodo ter moralo in red;
• Temelji na krščanstvu, katerega temelj je religija;
• Prepričan je, da le politično-pravni sistem zagotavlja potrebno pravičnost med posamezniki;
• Verjame v meritokracijo;
• Prepričan je, da je treba spremembe izvajati počasi in postopoma.

Konservativizem se zavzema tudi za večjo svobodo trga, nižje davke in prednost nacionalističnim vrednotam.

Anarhistična ideologija

Anarhizem se je pojavil sredi 19. stoletja, po drugi industrijski revoluciji. Njegova začetnika sta bila francoski teoretik Pierre-Joseph Proudhon in ruski filozof Mihail Bakunin.

Že samo ime anarhizem opisuje velik del njegove ideologije - grško anarkhia pomeni "odsotnost vlade", kar kaže, da ne verjame v nobeno obliko nadvlade (tudi države nad prebivalstvom) ali hierarhije.

Anarhizem pridiga o kulturi samoupravljanja in kolektivnosti.

Anarhistična ideologija zagovarja predvsem individualno in kolektivno svobodo, enakost in solidarnost.

Glavne značilnosti anarhizma so:

• Vzpostavlja brezrazredno družbo, ki jo sestavljajo svobodni in enakopravni posamezniki;
• Ne odobrava obstoja oboroženih sil in policije;
• Verjame v izumrtje političnih strank;
• Zagovarja družbo, ki temelji na popolni svobodi, vendar z odgovornostjo;
• Nasprotuje vsakršni nadvladi, naj bo kakršne koli vrste (verske, gospodarske, družbene ali politične);
• Podpiramo enakost - spolno, rasno, politično, ekonomsko in socialno;
• Ne verjame, da je treba državo ukiniti, ampak se bori za to, da ne bi simbolizirala želja prebivalstva.

Nacionalistična ideologija

Nacionalizem je bolj politična ideologija ali miselni tok, ki spodbuja vrednotenje značilnosti naroda.

Nacionalistična ideologija se izraža s patriotizmom, torej z uporabo nacionalnih simbolov, kot so med drugim zastava, petje himne in podobno.

Nacionalizem poskuša vzbuditi občutek pripadnosti kulturi naroda in identifikacije z domovino.

Za nacionalizem je eden glavnih ciljev ohranitev naroda, obramba ozemlja in meja ter ohranjanje jezika in kulturnih manifestacij. Nasprotuje procesom, ki bi lahko to identiteto spremenili ali uničili.

Njegove glavne značilnosti so:

• Hvalite državo, njeno kulturo, zgodovino in ljudi;
• Interesi domovine so pomembnejši od interesov posameznika;
• Zaščita kulture pripadnosti in identifikacije z narodom;
• Vera v obrambo domovine in gorečnost za državne meje;
• Ohranjanje naravnega jezika in kulturnih izrazov.

V Braziliji je bil nacionalizem viden v času vlade Getúlia Vargasa.