Kaj je sociologija?

Sociologija je izraz, ki ga je leta 1838 ustvaril francoski filozof Auguste Comte v svojem Tečaju pozitivne filozofije in izhaja iz hibridizma, to je iz latinske besede "sociu-". (družba, združenja ) in grški "logos" (beseda, razlog in študija ) in se nanaša na študija o odnosih formalnosti v človeških družbah njune ustrezne kulturne vzorce, delovne odnose, institucije in družbene interakcije. .

Nastanek sociologije in zgodovinski kontekst

Čeprav je za nastanek sociologije zaslužen Comte, ta ni delo enega samega znanstvenika ali filozofa, temveč je rezultat dela več mislecev, ki so želeli razumeti položaj, v katerem se je znašla trenutna družbena organizacija.

Od Kopernika naprej je bil razvoj misli in znanja izključno znanstveni.Sociologija je nato zapolnila vrzel v družboslovju, ki je nastala po razvoju naravoslovja in različnih družboslovnih ved.Njeno oblikovanje sproži kompleksen dogodek, ki spremlja zgodovinske in intelektualne okoliščine ter praktične namere.Nastanek sociologije kot vedese zgodi v posebnem zgodovinskem trenutku, ki sovpada z zadnjimi trenutki razpada fevdalne družbe in utrjevanja kapitalistične civilizacije.

Sociologija kot veda je nastala z namenom, da bi združila študije na različnih področjih, ki podpirajo družbe, in jih analizirala kot celoto, da bi jih razumela celostno, ter poskušala raziskovane pojave umestiti v družbeni kontekst.

Med integriranimi področji so predvsem zgodovina, psihologija in ekonomija. Poleg tega se sociologija osredotoča na preučevanje odnosov, ki se zavestno ali ne vzpostavljajo med ljudmi, ki živijo v določeni družbi ali skupini, ali med različnimi skupinami, ki soobstajajo v širši družbi.

Cilj discipline je tudi preučevanje odnosov, ki nastajajo in se reproducirajo na podlagi sobivanja različnih družbenih skupin in ljudi v širši družbi, ter stebrov, ki podpirajo te organizacije, kot so zakoni, institucije in vrednote.

Sociologija se je rodila v obdobju, ko se je zaradi aglomeracije v velikih mestih, ki jo je povzročila industrijska revolucija, pojavila potreba po razumevanju družbenih pojavov in degradacije, ki jo je doživljal velik del evropske družbe.

Z industrijsko in francosko revolucijo, ki sta nenadoma ustvarili nov proizvodni model (kapitalistična družba) in nov način gledanja na družbo, je človeštvo doživelo preobrazbo, kakršne še ni bilo, saj je opazilo, da je mogoče družbo in njene mehanizme razumeti na znanstven način, predvideti in pogosto po potrebi nadzorovati množice.

Industrijsko revolucijo razumemo kot pojav, ki določa nastanek proletarskega razreda in zgodovinsko vlogo, ki jo je začel igrati v kapitalistični družbi. Njeni katastrofalni učinki za delavski razred so ustvarili vzdušje upora, ki se je navzven izražalo v obliki uničevanja strojev, sabotaž, namernih eksplozij, ropov in drugih zločinov, kar je spodbudilo nastanekPojav delavskih gibanj z revolucionarno ideologijo (kot so anarhizem, komunizem, krščanski socializem in drugi), svobodnih združenj in sindikatov, ki so omogočili večji dialog med organiziranimi razredi, ki so se zavedali svojih interesov, in lastniki delovnih sredstev.

Ti pomembni dogodki in družbene preobrazbe, ki so se zgodile, so vzbudili potrebo po poglobljeni raziskavi pojavov, ki so se dogajali. Vsak korak v kapitalistični družbi je s seboj prinesel razpad in razgradnjo institucij in običajev, da bi se oblikovale nove oblike družbene organizacije.

V tistem času stroji niso le uničili dela malih obrtnikov, temveč so jih prisilili tudi k močni disciplini ter razvoju novega ravnanja in delovnih odnosov, ki jih do tedaj niso poznali.

V 80 letih (med letoma 1780 in 1860) se je Anglija dramatično spremenila. Mala mesta so se preoblikovala v velika proizvodna in izvozna mesta. Te nenadne spremembe bi neizogibno pomenile novo družbeno organizacijo s preoblikovanjem obrtne dejavnosti v proizvodnjo in industrijo ter izseljevanjem s podeželja v mesta, kjer so ženske in otroci vDelali so nečloveške dneve, prejemali plače, ki so jim komaj zagotavljale preživetje, in predstavljali več kot polovico industrijske delovne sile.

V mestih je vladal popoln kaos, in ker v njih ni bilo pogojev za hitro rast, so se pojavile različne socialne težave, kot so na primer epidemije kolere, odvisnosti, kriminal, prostitucija in detomor, ki so zdesetkale del prebivalstva.

V zadnjih desetletjih so se pojavile nove teme in sociološke raziskave, na primer: vplivi novih tehnologij, globalizacija Pri tem je treba najprej poudariti, da je trg dela postal prožnejši, da so storitve postale avtomatizirane, da so nastale nove oblike organizacije proizvodnje, da so delovna razmerja prožnejša, da so mehanizmi izključevanja bolj poudarjeni itd.

Področja sociologije

Sociologija je razdeljena na številne veje, ki preučujejo obstoječi red med različnimi družbenimi pojavi z različnih vidikov, vendar se med seboj ujemajo in dopolnjujejo, razlikujejo se le po predmetu preučevanja.

Med različnimi ustvarjenimi pododdelki so glavna področja:

Sociologija dela

Sociologija izobraževanja

Sociologija znanosti

Okoljska sociologija

Sociologija umetnosti

Sociologija kulture

Ekonomska sociologija

Industrijska sociologija

Pravna sociologija

Politična sociologija

Sociologija religije

Sociologija podeželja

Urbana sociologija

Sociologija odnosov med spoloma

Sociologija jezika

Pomen besede Sociologija je v kategoriji Sociologija

Oglejte si tudi:

• Pomen etike
• Pomen epistemologije
• Pomen metafizike
• Pomen besede Moral