O Komunizem je ideološka usmeritev, ki v zasebni lasti proizvodnih sredstev in delitvi družbe na družbene razrede prepoznava izvor pogojev pomanjkanja in zatiranja tistih, ki živijo v velikih delih družb v kapitalističnem sistemu. se zavzema za vzpostavitev egalitarne družbe. ki bi ukinil zasebno lastnino, tako da bi imeli vsi enake pravice.

Komunistične ideje so navdihovale številne ljudi in gibanja, vendar so naletele tudi na močan odpor. Intelektualci, politiki in ljudje vseh vrst so razpravljali o pozitivnih in negativnih straneh komunizma. V zadnjem času potekajo razprave o tem, ali je po padcu komunističnih režimov v vzhodni Evropi in liberalizaciji gospodarskih reform v državah, kot sta Kitajska in Vietnam, mogočepravi, da so dobre lastnosti komunizma lahko podlaga za bolj pravično družbo.

Katere so najpomembnejše značilnosti komunizma? Da bi bolje razumeli, kaj je komunizem, bomo povzeli njegove ideje. Med glavnimi značilnostmi komunizma lahko omenimo naslednje:

Komunistični režim je bil proti zasebni lastnini

Ena od glavnih značilnosti komunizma in režimov, ki so se zgledovali po njem, je nasprotovanje zasebni lastnini. Ena od glavnih točk komunistične ideologije je ideja, da zasebna lastnina nad proizvodnimi sredstvi povzroča neenakost in zatiranje. Proizvodna sredstva so instrumenti, orodja, oprema itd., ki jih delavci uporabljajo pri proizvodnji, ter materiali (zemlja,surovine itd., na katere delujejo).

V skladu s svojo analizo se komunisti zavzemajo za skupno lastništvo nad proizvodnimi sredstvi in odpravo zasebne lastnine, kar je korak k zmanjšanju družbenih neenakosti in ukinitvi družbenih razredov.

Režimi, ki so prišli na oblast po navdihu Marxovih idej (ki so jih voditelji, kot so Lenin, Mao, Tito in drugi, pogosto reinterpretirali) v državah, kot so Ruski imperij (iz katerega je nastala Zveza sovjetskih socialističnih republik, ki je bila ukinjena leta 1991), Kitajska, Jugoslavija, Kuba, Vietnam in druge, so nacionalizirali proizvodna sredstva in jih dali pod državni nadzor, kar naj biKitajska in vietnamska zastava na primer še danes kažeta jasen vpliv socialističnega ideala z rdečo barvo, ki je zgodovinsko povezana s socializmom.

Pojav komunističnih režimov, tj. režimov, ki so temeljili na komunistični misli, je povzročil nasprotovanje med temi državami na čelu s Sovjetsko zvezo in kapitalističnimi državami na čelu z Združenimi državami Amerike. obdobje, ki sta ga po drugi svetovni vojni zaznamovala tekmovalnost in sovražnost med blokom na čelu z Združenimi državami Amerike in blokom na čelu s Sovjetsko zvezo, se je imenovaloHladna vojna.

Med prelomnimi dogodki hladne vojne sta gradnja berlinskega zidu in kubanska raketna kriza.

Po porazu v drugi svetovni vojni so Nemčijo okupirali zavezniki, ki so zmagali v vojni. Del države, ki je pozneje postal Zvezna republika Nemčija, imenovana tudi Zahodna Nemčija, je bil pod zahodno okupacijo, drugi del, ki je pozneje postal Nemška demokratična republika, imenovana tudi Vzhodna Nemčija, pa je bil pod okupacijo Sovjetske zveze.

Na strani, ki je ostala pod zahodno okupacijo, se je ohranil kapitalistični sistem, na strani, ki je ostala pod sovjetsko okupacijo, pa je bil vzpostavljen socialistični režim. Tudi glavno mesto nacističnega rajha, Berlin, ki je sicer ležalo na sovjetskem delu, je bilo razdeljeno med zaveznike. En del mesta je postal del Zahodne Nemčije, del bloka pod vodstvom ZDA, drugi del pa je bil razdeljen med zaveznike.del je postal del Vzhodne Nemčije, ki je bila del bloka pod vodstvom Sovjetske zveze.

Leta 1961 je vzhodnonemški režim zgradil zid med obema deloma mesta, da bi ustavil beg ljudi, zlasti kvalificiranih delavcev, iz socialistične v kapitalistično stran Berlina. Ta odločitev je povzročila napetosti med obema blokoma držav.

Leta 1959 je na Kubi vlado diktatorja Fulgencia Batiste strmoglavila revolucija pod vodstvom Fidela Castra. Čeprav se sprva ni odkrito opredeljeval kot socialist, se je njegova vlada približala Sovjetski zvezi in sprejela ukrepe, s katerimi je bila ameriška vlada nezadovoljna. Leta 1961 so Združene države podprle poskus kubanskih izgnancev, da bi strmoglavili režim Fidela Castra.imenovana invazija v Zalivu prašičev ni uspela.

Ker se je Sovjetska zveza bala, da bodo Združene države Amerike po namestitvi ameriških jedrskih raket v Italiji in Turčiji skušale napasti latinskoameriško državo in ponovno vzpostaviti ravnovesje moči, se je odločila namestiti jedrske rakete na Kubi, kjer bi bile le nekaj minut oddaljene od ameriškega ozemlja. Sovjetsko-kubanski manever so odkrili Američani, ki so uvedlipomorska blokada Kube.

Pogosto trdijo, da svet še nikoli ni bil tako blizu jedrski vojni, kot je bil v času spora glede raket, nameščenih na Kubi. Na koncu je bil dosežen sporazum, ki je omogočil umik raket s Kube v zameno za umik ameriških raket, nameščenih v Turčiji in Italiji.

Komunizem ni podpiral obstoja različnih razredov

socialna

Komunistična doktrina nasprotuje obstoju družbenih razredov in družbeni neenakosti, ki iz njih izhaja. Po mnenju komunistov bi morali imeti vsi ljudje enake pravice.

Marx je v svoji Kritiki gotskega programa populariziral naslednji stavek: Od vsakega po njegovih sposobnostih, vsakemu po njegovih potrebah. Po Marxovem mnenju bi v komunizmu, stopnji, ki bi jo dosegli po socializmu, ljudje prispevali k družbi v skladu s svojimi sposobnostmi, družba pa bi zadovoljila njihove potrebe.

Cilj komunistične doktrine je bil konec kapitalizma

Med načeli komunizma je ideja, da je v kapitalizmu izkoriščanje človeka s človekom neizogibno, kar povzroča veliko neenakost in zatiranje.

V kapitalizmu, pojasnjujejo komunisti, mora proletarec prodati svojo delovno silo. Po komunistični doktrini si lastniki proizvodnih sredstev, buržoazija, prisvojijo večino bogastva, ki ga proizvedejo proletarci. Poleg tega imajo zgornji razredi ekonomske piramide veliko možnost vplivanja na delovanje kapitalistične države, ki jo komunisti vidijo kotorodje buržoazne nadvlade.

Rešitev za zagovornike Marksizem je revolucija, ki prevzame državo in jo postavi v službo delavcev ter uvede diktaturo proletariata.

Komunizem je bil podrejen socializmu

Marx je napovedal, da bo človeštvo po prehodu skozi različne načine družbene in gospodarske ureditve (suženjstvo, fevdalizem, kapitalizem, socializem itd.) doseglo komunizem, egalitarni sistem brez države, z družbo brez družbenih razredov in z gospodarstvom, ki temelji na skupni lasti proizvodnih sredstev in prostem dostopu do proizvedenega blaga.

Da bi družba lahko dosegla stopnjo komunizma, bi bilo po Marxu treba preiti vmesno stopnjo, socializem, ki bi odpravil zasebno lastnino nad proizvodnimi sredstvi. Ker je država po mnenju marksistov vedno orodje interesov prevladujočega razreda proti interesom drugih razredov, bi ukinitev družbenih razredov omogočila, da bi podkomunizma bi bila država ukinjena.

Karl Marx

Ko smo predstavili povzetek komunizma, lahko govorimo o tistem, ki je verjetno glavni socialistični mislec.

Nemec Karl Marx (1818-1883) je teoretiziral o nasledstvu gospodarskih sistemov, o naravi kapitalističnega sistema, o načinih za osvoboditev proletariata izpod nadzora buržoazije.

Marx je napisal več del, v katerih je zagovarjal svoje ideje, med katerimi lahko omenimo Komunistični manifest , Prispevek h kritiki politične ekonomije , Kritika programa Gotha e Glavno mesto V tem zadnjem delu, katerega knjige, z izjemo prve, so izšle posthumno, je Marx poskušal pojasniti temelje in delovanje kapitalističnega sistema ter notranja protislovja, ki naj bi po njegovem mnenju pripeljala do njegovega propada in nadomestitve s socializmom.

Friedrich Engels

Marxov sodelavec, prav tako Nemec Friedrich Engels (1820-1895), je napisal dela, kot so Položaj delavskega razreda v Veliki Britaniji e Izvor družine, zasebne lastnine in države Skupaj z Marxom je bil tudi soavtor knjige Komunistični manifest ter uredil drugo in tretjo knjigo Glavno mesto ki so bili objavljeni po Marxovi smrti.

Poleg intelektualnega prispevka k socializmu je Engels, član družine, ki je imela v lasti tekstilne tovarne, finančno pomagal Marxu, kar je slednjemu omogočilo raziskovanje in pisanje Glavno mesto .

Drugi znani komunistični voditelji in aktivisti

Poleg Marxa in Engelsa lahko kot slavne komunistične voditelje med drugim navedemo naslednje:

• Vladimir Lenin, vodja ruske revolucije in marksistični teoretik;
• Leon Trocki, še en pomemben marksistični teoretik, ki je sodeloval v ruski revoluciji in vodil Rdečo armado, ki je branila mlado socialistično državo v ruski državljanski vojni;
• Josip Stalin, Leninov naslednik na položaju sovjetskega voditelja, je trdil, da mora Sovjetska zveza, ki je bila razočarana nad neuspešnimi poskusi revolucije v drugih evropskih državah, zgraditi socializem v eni državi in pri tem izkoristiti razpoložljive materialne in človeške vire;
• Mao Zedong, vodja kitajske revolucije, ki je na Kitajskem vzpostavila socializem, je poudarjal revolucionarno vlogo kmetov;
• Fidel Castro, vodja revolucije, ki je strmoglavila diktatorja Fulgencia Batisto ter odpravila politično in gospodarsko odvisnost Kube od ZDA;
• Ho Chi-Minh, vodja vietnamskih socialistov, ki je po porazu francoskih kolonizatorjev prevzel oblast v Severnem Vietnamu in po vietnamski vojni uspel združiti državo pod socialističnim režimom.

Oglejte si tudi:

• Marksizem
• Sociologija
• Desno in levo
• Anarhizem